+386(0)1 5800 500 info@zgnl.si

ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA

PUBLIKACIJA 2020/2021

 

Mahamo soncu z rokami,

vežemo s prsti poved

in vemo, da svet je z nami

manj naglušen, bolj lep.

Duh ni nikoli gluh,

kamor želi si, sega,

s prsti lomi besedni kruh

in glagol živeti sprega.

Tone Pavček

PREDSTAVITEV ZAVODA 

 

ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA                                                                      

Vojkova  cesta 74

1000 Ljubljana

Elektronski naslov                                                    info@zgnl.si

Domača spletna stran                                   http:// www.zgnl.si

Faks                                                                      01 56 82 527

Telefonske številke:

  • centrala 01 58 00 500
  • vrtec 031 339 864
  • oddelki podaljšanega bivanja 051 655 081
  • dom 01 58 00 514, 01 58 00 543
  • dom Vič 030 600 256
  • sprejemna ambulanta zdravstvene enote 01 58 00 536
  • zobozdravstvena ordinacija 01 23 62 175

Vodilni delavci:                                                                                

  • direktor Boris Černilec
  • ravnatelj osnovne šole in vrtca Matjaž Jeruc
  • pomočnice ravnatelja osnovne šole in vrtca Nataša Košir, Ana Tomažin Košorok,

Nina Berložnik, Nataša Zajc Krašovec, Maša Janež

  • ravnateljica srednje šole in doma Bernarda Kokalj
  • pomočnica ravnateljice srednje šole in doma Romana Kolar, Valerija Janhar Černivec
  • vodja zdravstvene enote Sabina Seme

Delavci svetovalne službe:

Psihologinje:

Barbara Lenart Bregar, Hana Košir in Marjetka Mrak

Socialna delavka:

Maja Smrekar

Socialni pedagoginji:

Daniela Dopliha, Andreja Lamut Gazvoda

 

KRATKA ZGODOVINA IN DEJAVNOSTI ZAVODA

 

Leta 1900 je bil v Ljubljani na Zaloški cesti odprt zavod za gluhe z uradnim imenom Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme, ki je bil na začetku zasebni zavod za vzgojo in izobraževanje gluhih otrok, leta 1905 pa je postal državni zavod.

Leta 1937 je bila pri zavodu ustanovljena posebna šola za učence v gospodarstvu, kjer so se gluhi učili obrti.

Po odloku Visokega komisariata – oddelka za prosveto je bil leta 1941 v takratni Gluhonemnici ustanovljen »logopedični oddelek za odpravljanje govornih hib«, ki je začel redno delovati leta 1947 in  je predhodnik avdiologopedskega oddelka (1987) in kasnejše  zdravstvene enote Zavoda (1997).

Po drugi svetovni vojni sta bili za zavod pomembni dve pridobitvi: ustanovitev poklicne šole za gluhe leta 1946 in ustanovitev Učnih delavnic za gluho mladino leta 1948, kjer so se usposabljali in zaposlovali gluhi učenci. Leta 1966 se je zavod preselil na Vojkovo cesto, leta 1988 pa je bil prenovljen.

Leta 1999 smo kot prva ustanova za mladostnike in osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji pričeli izobraževati odrasle gluhe in naglušne.

V tem letu obeležujemo 120 let od odprtja gluhonemnice in s tem delovanja našega zavoda.

V zavodu usposabljamo gluhe, gluhe s polževim vsadkom (v nadaljevanju PV), naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno-jezikovnimi motnjami (v nadaljevanju GJM). V programe za otroke z GJM se vključujejo tudi otroci z motnjami avtističnega spektra.

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ima naslednje organizacijske enote:

  • osnovna šola in vrtec,
  • srednja šola in dom,
  • zdravstvena enota.

Svoje delo izvajamo tudi na širšem osrednjem delu Slovenije kot dodatno strokovno pomoč in podporo otrokom, staršem in strokovnjakom v rednih ustanovah.

 

PODATKI O USTANOVITELJU

 

Ustanovitelj Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je Vlada Republike Slovenije.

 

ORGANI UPRAVLJANJA ZAVODA

 

Organi zavoda so:

  • svet zavoda,
  • direktor,
  • kolegij.

Organa organizacijskih enot sta:

  • ravnatelj osnovne šole in vrtca,
  • ravnatelj srednje šole in doma.

Strokovni organi osnovne šole in vrtca so:

  • učiteljsko-vzgojiteljski zbor,
  • oddelčni učiteljski zbor,
  • programski učiteljski zbor,
  • razrednik,
  • strokovni aktivi.

Strokovni organi srednje šole in doma so:

  • učiteljsko-vzgojiteljski zbor,
  • oddelčni učiteljski zbor,
  • oddelčni vzgojiteljski zbor v domu,
  • strokovni aktivi,
  • razrednik,
  • vzgojitelj.

Strokovna organa zdravstvene enote sta:

  • vodja enota,
  • strokovni svet.

DRUGI STROKOVNI DELAVCI

 

Slovenski znakovni jezik

Suzana Demir, Sabina Pokovec, Nataša Kordiš, Staša Stergar, Katja Novosel, Petra Božič, Jožica Lutar, Elizabeta Nikolova, Matic Pavlič, . Pri tolmačenju sodelujejo tudi gluhi učitelji: Petra Rezar, Bojan Mord, Marjetka Kulovec.

Področje dela: tolmačenje, razvoj in poučevanje znakovnega jezika za učence in dijake, strokovne delavce, starše, študente, promocija in razvoj znakovenga jezika.

Strokovni delavki za delo z otroki z avtističnimi motnjami

Katarina Lovšin in Andreja Linec.

Področje dela: asistenca otrokom z motnjami avtističnega spektra in podpora strokovnim delavcem in staršem.

Vodja šolske prehrane in organizatorka zdravstveno higienskega režima

Špela Osolnik

Računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti

Tadej Kolar in Jure Zavrl

Knjižničarka

Nina Janžekovič

Knjižnica je odprta od ponedeljeka do petka 8.00_13.00. Poleg leposlovnih in strokovnih knjig si lahko izposodite tudi videokasete za razvedrilo, videokasete ter zgoščenke za učenje slovenskega znakovnega jezika.

Zobozdravstvena služba ZD Bežigrad

Zobozdravnica dr. Staša Mravlje Zibelnik dela v okviru ZD Bežigrad najmanj trikrat tedensko za otroke, učence in dijake našega zavoda:

  • ponedeljek in torek 30 _ 19.00
  • sreda, četrtek in petek 00 _ 13.30

 

RAČUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNA SLUŽBA

 

Za kvalitetno prehrano, čiste in urejene prostore, denarne zadeve, potrdila o šolanju in za vse ostalo skrbijo naslednji zaposleni:

  • računovodska služba: Tatjana Jug, Alenka Listar, Silvana Furlan, , Sonja Drobnič Tavčar, Mirjana Ilić
  • administrativna služba: Darja Zimič, Irena Hrustek, Vesna Petač, Simona Pajnič, Mateja Slabe Vidic
  • medicinske sestre: Karmen Pungaršek, Nina Drača Pogačar, Mateja Mlekuž
  • kuhinja: Mateja Sluga, Romana Zalokar, Nataša Podbregar, Ružica Tadič, Nikola Savić, Helena Poglajen in Radojka Sladojević
  • tehnik: Marjan Brodar
  • hišniki: Sulejman Harbaš, Marko Cerar, Tomaž Roudi
  • recepcija: Staša Zaletelj
  • pralnica in šivalnica: Mojca Žužek, Mojca Prhaj
  • čistilke: Dragica Soldat, Ljubov Kantser, Jožica Gorenjec, Nadja Lovrenčec, Darja Ravnikar, Jasminka Jocikj, Irena Furdi, Savka Marković, Mersada Kurtović

 

KORISTNE INFORMACIJE

 

Stroške prehrane in drugih dejavnosti se v predpisanem roku poravnavajo preko izstavljenih položnic.

Uradne ure  računovodstva so vsak delovni dan od 9.30 do 11.30.

Administrativne zadeve lahko urejate v tajništvu zavoda vsak dan od 9.00 do 13.00.

 

ŠOLSKA PREHRANA

 

Cene šolske prehrane v šolskem letu 2020/21:

zajtrk malica kosilo
vrtec:
do 3. leta 0,54 € 0,54 € (pop. mal.) 1,17 €
od 4 do 5 let 0,63 € 0,63 € (pop. mal.) 1,38 €
od 6 do 7 let 0,71 € 0,71 € (pop. mal.) 1,50 €
osnovna šola:
od 1. do 5. R 1,00 €

0,80 € (dop. mal.)

0,50 € (pop. mal.)

2,30 €

od 1. do 5. R

OŠ Alojzija Šuštarja

0,70 € 0,80 € (dop. mal.) 2,00 €

od 1. do 5. R

OŠ Franceta Bevka

0,50 €

0,80 € (dop. mal.)

0,90 € (pop. mal.)

2,77 €

od 1. do 5. R

OŠ Globoko

0,57 €

0,80 € (dop. mal.)

0,50 € (pop. mal.)

2,30 €
od 6. do 9. R 1,00 €

0,80 € (dop. mal.)

0,50 € (pop. mal.)

2,50 €
srednja šola: 2,42 € (dop. mal.) 3,35 €

Zakon o šolski prehrani in Pravilnik o šolski prehrani celovito urejata organizacijo šolske prehrane v vrtcu, osnovni in srednji šoli.

Prijava in odjava šolske prehrane ter odjava posameznih obrokov

  • Šola do začetka šolskega leta seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih, o subvencioniranju malice za učence oziroma dijake ter subvencioniranju kosila za učence;
  • prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je učenec ali dijak v oskrbi. Prijava se odda na obrazcu, ki je priloga zakona;
  • s prijavo na šolsko prehrano nastopi obveznost učencev oziroma dijakov in njihovih staršev, da spoštujejo pravila, plačujejo prispevke, pravočasno odjavljajo obroke in  plačajo polno ceno obroka, če le-ta ni pravočasno odjavljen;
  • prijava se lahko kadarkoli prekliče;
  • starši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, lahko posamezni obrok odjavijo (npr. če otrok zboli itd.);
  • obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj do 8.00 istega dne;
  • starši lahko dijaka pooblastijo, da sam odjavi posamezni obrok;
  • za učenca oziroma dijaka, ki v imenu šole sodeluje pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih in je zato odsoten od pouka, posamezni obrok odjavi šola.

Kontakt za odjavo prehrane:

 

ŠOLSKI SKLAD

 

Na podlagi 135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v zavodu je ustanovljen Šolski sklad.

Iz sredstev šolskega sklada se financirajo dejavnosti, ki niso sestavine rednih izobraževalnih programov oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev; nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.

Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ga vodi Silva Trebovc.

 

STATUS, KI OMOGOČA PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI

 

Za učence, ki se vzporedno izobražujejo in so aktivni športniki, veljajo posebni pogoji.

Vzporedno izobraževanje poteka tudi v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe ali pa so le-ti registrirani  pri nacionalni panožni športni zvezi.

 

SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK

 

Strokovni delavci v zavodu se ukvarjajo s poučevanjem, raziskovanjem in razvojem slovenskega znakovnega jezika. V okviru tega bodo pripravili izobraževalne dejavnosti za starše mlajših otrok ter sodelovali pri zgodnji obravnavi, poučevali slovenski znakovni jezik v osnovni in srednji šoli ter pripravljali strokovno in didaktično gradivo za to področje.

Slovenski znakovni jezik je v osnovni šoli del specialnopedagoške dejavnosti pri predmetu komunikacija.

V srednji šoli  je slovenski znakovni jezik redni učni predmet. Poteka eno šolsko uro na teden.

 

TEČAJI SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA

 

Tečaji se izvajajo na štirih (ali več) zahtevnostnih stopnjah za učitelje, starše, prostovoljce in ostale zainteresirane posameznike. Z učenjem in uporabo slovenskega znakovnega jezika se odpira pot boljšemu sporazumevanju med gluhimi in slišečimi, ki pripomore k medsebojnemu zbliževanju in zaupanju, predvsem pa k boljši splošni razgledanosti, znanju in izobrazbi gluhih.

Tečaji redno potekajo v jesenskem in spomladanskem obdobju. Termini tečajev so objavljeni na oglasnih deskah in na spletni strani. Prijave zbiramo pri Dušanu Kuharju.

 

TOLMAČENJE

 

Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhe osebe pravico do tolmačenja iz slovenskega jezika v slovenski znakovni jezik in obratno.

 

SREČANJA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE S POSEBNIMI  POTREBAMI TER NJIHOVE STARŠE

 

Skupina staršev za medsebojno pomoč bo dajala poudarek medsebojnemu pogovoru, podpori, izmenjavi informacij, vprašanjem in dilemam. Vabimo predvsem starše, ki šele spoznavajo gluhoto oz. druge posebne potrebe otroka, pa tudi starše, ki ste s svojimi izkušnjami pripravljeni pomagati drugim staršem. Skupino boste oblikovali starši sami, vodila in pomagala pa vam bosta Dušan Kuhar in Barbara Lesar.

 

PROJEKTI

 

Na razpise EU,  Ministrstva  za izobraževanje, znanost in šport ter Mestne občine Ljubljana strokovni delavci prijavljajo projekte, ki jih izvajamo v Zavodu in pomenijo razširitev osnovnega programa izobraževanja, strokovni izziv ter popestritev za otroke in mladostnike.

Pripravili smo različne evropske programe pri Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – CMEPIUS. Programi so namenjeni otrokom in mladostnikom ter strokovnim in vodstvenim delavcem.

Programov, ki jih pripravljamo, so obravnavani prednostno, saj gre za osebe s posebnimi potrebami oz. strokovne delavce, ki se ukvarjajo z njimi. Ker imamo v Zavodu tudi enega od manjšinskih jezikov – slovenski znakovni jezik, imamo prednost tudi pri jezikovnih projektih.

V okviru Mestne občine Ljubljana bomo nadaljevali z izvajanjem projekta »Preventivno delo s starši otrok s posebnimi potrebami«.

V okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 smo pridobili projekta »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam« in »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«. Skupna pogodbena vrednost za prvi projekt znaša 400 000 €, za drugi projekt pa 463 000 €. Drugi projekt smo prijavili kot konzorcij, v katerem sodelujejo še Osnovna šola 4 Murska Sobota, Kocljevina – zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Prosenjakovci in Društvo ustvarjalcev taka tuka. Kot partner v projektu je tudi Društvo učiteljev gluhih.

V okviru projekta »Z roko v roki poMOČ« smo konzorcijski partner. Konzorcij vodi Center IRIS.

Predlogi programov, ki jih pripravljamo, so obravnavani prednostno, saj gre za osebe s posebnimi potrebami oz. strokovne delavce, ki se ukvarjajo z njimi. Ker imamo v zavodu tudi enega od manjšinskih jezikov – slovenski znakovni jezik, imamo prednost tudi pri jezikovnih projektih.

 

PROSTOVOLJSTVO

 

Tudi v tem šolskem letu bo organizirana prostovoljna pomoč otrokom, ki jo potrebujejo. Prostovoljci so večinoma študentje Pedagoške fakultete ali Fakultete za socialno delo in dijaki nekaterih ljubljanskih srednjih šol.

Z otrokom delajo enkrat na teden po dve šolski uri in za svoje delo ne prejemajo plačila. Z otrokom večinoma delajo individualno (pomoč pri učenju, pisanju domačih nalog, igre, sprehodi, kino …), lahko pa tudi skupinsko. Pomoč lahko poteka v domačem okolju, na šoli, v dijaškem domu ali kako drugače.

Prostovoljci lahko pomagajo pri tistih dejavnostih, ki jih ne uspejo opraviti učitelji, vzgojitelji ali starši. Predvsem so to ponavljanje in utrjevanje snovi, pisanje domačih nalog, igranje didaktičnih in socialnih iger, pa tudi sprostitvene dejavnosti, šport, sprehodi itd.

Prostovoljce vodi pet mentorjev, in sicer individualno in na mentorskih sestankih, ki potekajo enkrat mesečno.

Vse informacije v zvezi s prostovoljnim delom dobite pri Andreji Linec.

Dostopnost