ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA – PUBLIKACIJA 2023/2024

Kamenčki sreče niso brez veze.

Kamenčki sreče res ne prinašajo nesreče!

Če vzameš ga, prinesi enega.

Izpolnila želja se ti bo, če zares verjameš v njo.

Pridi in vzemi ga, prinesi enega.

7. h (2022/2023)

PREDSTAVITEV ZAVODA

ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA
Vojkova cesta 74
1000 Ljubljana

Elektronski naslov: info@zgnl.si

Spletna stran: http://www.zgnl.si

Telefonske številke:

centrala 01 58 00 500
vrtec 031 339 864
zbornica osnovne šole 01 58 00 552
zbornica srednje šole 01 58 00 537
oddelki podaljšanega bivanja 051 655 081
dom 01 58 00 514, 01 58 00 543
dom Vič 030 600 256
sprejemna ambulanta zdravstvene enote 01 58 00 536
zobozdravstvena ordinacija 01 23 62 175

Vodilni delavci:

direktorica Bernarda Kokalj
v. d. ravnateljice osnovne šole in vrtca mag. Ana Tomažin Košorok
pomočnice ravnatelja osnovne šole in vrtca Nataša Košir, Monika Sukič, Nives Krajnc
ravnateljica srednje šole in doma mag. Barbara Lenart Bregar
pomočnica ravnateljice srednje šole in doma Mateja Lunar Jemec, Vanja Makarič, mag. Valerija Janhar Černivec
vodja zdravstvene enote Sabina Seme

Delavci svetovalne službe:

psihologinja Hana Košir
socialna delavka Maja Smrekar
socialne pedagoginje Daniela Doplihar, Maruša Jarc Stergar, Monika Božič
pedagoginje Bernarda Banko, Nataša Smerdelj Šubelj, Tesa Vilar
inkluzivna pedagoginja Katja Frangež

KRATKA ZGODOVINA IN DEJAVNOSTI ZAVODA

Leta 1900 je bil v Ljubljani na Zaloški cesti odprt zavod za gluhe z uradnim imenom Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme, ki je bil na začetku zasebni zavod za vzgojo in izobraževanje gluhih otrok, leta 1905 pa je postal državni zavod.
Leta 1937 je bila pri zavodu ustanovljena posebna šola za učence v gospodarstvu, kjer so se gluhi učili obrti.
Po odloku Visokega komisariata – oddelka za prosveto je bil leta 1941 v takratni Gluhonemnici ustanovljen ‘logopedični oddelek za odpravljanje govornih hib’, ki je začel redno delovati leta 1947 in je predhodnik avdiologopedskega oddelka (1987) in kasnejše zdravstvene enote Zavoda (1997).
Po drugi svetovni vojni sta bili za zavod pomembni dve pridobitvi: ustanovitev poklicne šole za gluhe leta 1946 in ustanovitev Učnih delavnic za gluho mladino leta 1948, kjer so se usposabljali in zaposlovali gluhi učenci. Leta 1966 se je zavod preselil na Vojkovo cesto, leta 1988 pa je bil prenovljen.
Leta 1999 smo kot prva ustanova za mladostnike in osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji pričeli izobraževati odrasle gluhe in naglušne.
V zavodu usposabljamo gluhe, gluhe s polževim vsadkom, naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroke in mladostnike z avtističnimi motnjami.

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ima naslednje organizacijske enote:

osnovna šola in vrtec,
srednja šola in dom,
zdravstvena enota.

Svoje delo izvajamo tudi na širšem osrednjem delu Slovenije kot dodatno strokovno pomoč in podporo otrokom, staršem in strokovnjakom v rednih ustanovah.

PODATKI O USTANOVITELJU

Ustanovitelj Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je Vlada Republike Slovenije.

ORGANI UPRAVLJANJA ZAVODA

Organi zavoda so:

svet zavoda,

direktor,

kolegij.

Organa organizacijskih enot sta:

ravnatelj osnovne šole in vrtca,

ravnatelj srednje šole in doma.

Strokovni organi osnovne šole in vrtca so:

učiteljsko-vzgojiteljski zbor,

oddelčni učiteljski zbor,

programski učiteljski zbor,

razrednik,

strokovni aktivi.

Strokovni organi srednje šole in doma so:

učiteljsko-vzgojiteljski zbor,

oddelčni učiteljski zbor,

oddelčni vzgojiteljski zbor v domu,

strokovni aktivi,

razrednik,

vzgojitelj.

Strokovna organa zdravstvene enote sta:

vodja enote,

strokovni svet.

DRUGI STROKOVNI DELAVCI

Tolmači v slovenski znakovni jezik – učitelji/vzgojielji za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku:

Samo Dolanc, Sabina Pokovec, Nataša Kordiš, Staša Stergar, Petra Božič, Elizabeta Nikolova, Laura Golčar, Maruša Dolanc, Petra Rezar, Maja Kuzma Ganić, Nina Orešnik in Natalija Bukovec

Področje dela: tolmačenje, razvoj in poučevanje znakovnega jezika za učence in dijake, strokovne delavce, starše, študente, promocija in razvoj znakovnega jezika.

Strokovni delavci za delo z otroki z avtističnimi motnjami

Katarina Lovšin, Nuša Radmilović in Andreja Linec/Tajda Ivanjko

Področje dela: asistenca otrokom z motnjami avtističnega spektra in podpora strokovnim delavcem in staršem.

Vodja šolske prehrane in organizatorka zdravstveno higienskega režima

Maja Uranič

Računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti

Tadej Kolar in Jure Zavrl

Knjižničarki

Nina Janžekovič, Maja Vocovnik

Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka 8.00 ^_13.00. Poleg leposlovnih in strokovnih knjig si lahko izposodite tudi zgoščenke za razvedrilo ter zgoščenke za učenje slovenskega znakovnega jezika.

Zobozdravstvena služba ZD Bežigrad

Zobozdravnica dr. Staša Mravlje Zibelnik dela v okviru ZD Bežigrad najmanj trikrat tedensko za otroke, učence in dijake našega zavoda:

ponedeljek in torek 12.30 -19.00
sreda, četrtek in petek 7.00 -13.30

RAČUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNA SLUŽBA

Za kvalitetno prehrano, čiste in urejene prostore, denarne zadeve, potrdila o šolanju in za vse ostalo skrbijo naslednji zaposleni:

računovodska služba: Katja Nahtigal, Mariana Josipović, Silvana Furlan, Sonja Drobnič Tavčar, Anja Bembić
administrativna služba: Darja Zimič, Irena Hrustek, Vesna Petač, Simona Pajnič, Simona Hočevar

medicinske sestre in zdravstveni administrator: Karmen Pungaršek, Nina Pogačar – porodnica, Špela Kočnar, Edita Seferagić
kuhinja: Romana Zalokar, Mateja Sluga, Irena Perše, Ružica Tadič, Helena Poglajen
tehnik: Jaka Okorn
hišnika: Marko Cerar, Tomaž Roudi
ekonom: Sulejman Harbaš
recepcija: Staša Zaletelj, Aleks Jerman
pralnica in šivalnica: Mojca Žužek, Mojca Prhaj
čistilke: Dragica Soldat, Ljubov Kantser, Jožica Gorenjec, Nadja Lovrenčec, Darja Ravnikar, Jasminka Jocikj, Irena Furdi, Savka Marković, Mersada Kurtović

KORISTNE INFORMACIJE

Uradne ure računovodstva so vsak delovni dan od 9.30 do 11.30.

Administrativne zadeve lahko urejate v tajništvu zavoda vsak dan od 9.00 do 13.00.

ŠOLSKA PREHRANA

Cene šolske prehrane v šolskem letu 2022/2023:

	Zajtrk	Malica	Kosilo	Pop. malica
VRTEC
do 3. leta	0,61 €	0,61 €	1,32 €
od 4 do 5 let	0,71 €	0,71 €	1,55 €
od 6 do 7 let	0,80 €	0,80 €	1,69 €
OSNOVNA ŠOLA
od 1. do 5. R	1,13 €	1,10 €	2,59 €	0,56 €
od 6. do 9. R	1,13 €	1,10 €	2,82 €	0,56 €
od 1. do 5. R OŠ Alojzija Šuštarja	1,50 €	1,10 €	2,40 €	_
od 1. do 5. R OŠ Globoko	0,50 € (sadna malica)	1,10 €	3,00 €	1,00 €
od 1. R OŠ Nove Jarše	0,42 €	1,10 €	3,60 €	1,10 €
od 2. do 9. R OŠ Nove Jarše	0,42 €	1,10 €	3,90 €	1,10 €
SREDNJA ŠOLA	–	3,60 €	3,77 €	_

Zakon o šolski prehrani in Pravilnik o šolski prehrani celovito urejata organizacijo šolske prehrane v vrtcu, osnovni in srednji šoli.

Prijava in odjava šolske prehrane ter odjava posameznih obrokov

Šola do začetka šolskega leta seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih, o subvencioniranju malice za učence oziroma dijake ter subvencioniranju kosila za učence;
prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je učenec ali dijak v oskrbi. Prijava se odda na obrazcu, ki je priloga zakona;
s prijavo na šolsko prehrano nastopi obveznost učencev oziroma dijakov in njihovih staršev, da spoštujejo pravila, plačujejo prispevke, pravočasno odjavljajo obroke in plačajo polno ceno obroka, če le-ta ni pravočasno odjavljen;
prijava se lahko kadarkoli prekliče;
starši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, lahko posamezni obrok odjavijo (npr. če otrok zboli itd.);
obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj do 8.00 istega dne;
starši lahko dijaka pooblastijo, da sam odjavi posamezni obrok;
za učenca oziroma dijaka, ki v imenu šole sodeluje pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih in je zato odsoten od pouka, posamezni obrok odjavi šola.

Kontakt za odjavo prehrane:

telefonska številka: 051 679 777
elektronski naslov: odjava.prehrane@zgnl.si

Stroške prehrane in drugih dejavnosti se v predpisanem roku poravnavajo preko izstavljenih položnic.

ŠOLSKI SKLAD

Na podlagi 135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v zavodu je ustanovljen Šolski sklad.

Iz sredstev šolskega sklada se financirajo dejavnosti, ki niso sestavine rednih izobraževalnih programov oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev; nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.

Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ga vodi Silva Trebovc (silva.trebovc@zgnl.si).

STATUS, KI OMOGOČA PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI

Za učence, ki se vzporedno izobražujejo in so aktivni športniki, veljajo posebni pogoji.

Vzporedno izobraževanje poteka tudi v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe ali pa so le-ti registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi.

SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK

Strokovni delavci v zavodu se ukvarjajo s poučevanjem, raziskovanjem in razvojem slovenskega znakovnega jezika. V okviru tega bodo pripravili izobraževalne dejavnosti za starše mlajših otrok ter sodelovali pri zgodnji obravnavi v predšolskem obdobju, poučevali slovenski znakovni jezik v osnovni in srednji šoli ter pripravljali strokovno in didaktično gradivo za to področje.

Slovenski znakovni jezik je v osnovni šoli del specialnopedagoške dejavnosti pri predmetu komunikacija.

V srednji šoli je slovenski znakovni jezik del odprtega kurikula in poteka eno šolsko uro na teden.

V okviru spremljave modela umeščanja tolmačenja v šolski prostor ter učenja slovenskega znakovnega jezika za gluhe in naglušne uporabnike slovenskega znakovnega jezika v zavodih in centrih za gluhe in naglušne otroke, učence in dijake, ki jo vodi ZRS za šolstvo in šport, bodo potekale aktivnosti spremljanja in evalviranja poučevanja gluhih in naglušnih.

TEČAJI SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA

Tečaji se izvajajo na štirih (ali več) zahtevnostnih stopnjah za učitelje, starše, prostovoljce in ostale zainteresirane posameznike. Z učenjem in uporabo slovenskega znakovnega jezika se odpira pot boljšemu sporazumevanju med gluhimi in slišečimi, ki pripomore k medsebojnemu zbliževanju in zaupanju, predvsem pa k boljši splošni razgledanosti, znanju in izobrazbi gluhih.

Tečaji redno potekajo v jesenskem in spomladanskem obdobju. Termini tečajev so objavljeni na oglasnih deskah in na spletni strani. Prijave zbira Matjaž Jeruc; matjaz.jeruc@zgnl.si.

TOLMAČENJE

Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhe osebe pravico do tolmačenja iz slovenskega jezika v slovenski znakovni jezik in obratno. Pravico zagotavljamo vsem učencem in dijakom, ki imajo tolmača opredeljenega v odločbi o usmeritvi.

PROJEKTI

Na razpise EU, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Mestne občine Ljubljana strokovni delavci prijavljajo projekte, ki jih izvajamo v Zavodu in pomenijo razširitev osnovnega programa izobraževanja, strokovni izziv ter popestritev za otroke in mladostnike.

Pripravili smo različne evropske programe pri Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – CMEPIUS. Programi so namenjeni otrokom in mladostnikom ter strokovnim in vodstvenim delavcem.

V projektni pisarni je zaposlena Petra Perne.

Kot partnerska organizacija sodelujemo v projektu Join in & make a change, ki ga vodi Društvo ustvarjalcev Taka Tuka, sodelovanje pa zaključujemo v projektu Trup up, ki ga vodi država Danska. Smo vodilni partner v nacionalnem projektu Terapevtsko jahanje 2022-2024.

PROSTOVOLJSTVO

Tudi v tem šolskem letu bo organizirana prostovoljna pomoč otrokom, ki jo potrebujejo. Prostovoljci so večinoma študentje Pedagoške fakultete ali Fakultete za socialno delo in dijaki nekaterih ljubljanskih srednjih šol.

Z otrokom delajo enkrat na teden po dve šolski uri in za svoje delo ne prejemajo plačila. Z otrokom večinoma delajo individualno (pomoč pri učenju, pisanju domačih nalog, igre, sprehodi, kino …), lahko pa tudi skupinsko. Pomoč lahko poteka v domačem okolju, na šoli, v dijaškem domu ali kako drugače.

Prostovoljci lahko pomagajo pri tistih dejavnostih, ki jih ne uspejo opraviti učitelji, vzgojitelji ali starši. Predvsem so to ponavljanje in utrjevanje snovi, pisanje domačih nalog, igranje didaktičnih in socialnih iger, pa tudi sprostitvene dejavnosti, šport, sprehodi itd.

Prostovoljce vodi pet mentorjev, in sicer individualno in na mentorskih sestankih, ki potekajo enkrat mesečno.

Vse informacije v zvezi s prostovoljnim delom dobite pri Maji Jevtić: maja.jevtic@zgnl.si.

Publikacija – splošno